Solkan
Naselje na nadmorski višini 98 m, ob vznožju Sabotina (609 m), Svete Gore (681 m) in Škabrijela (646 m), kjer se dolina Soče odpira v goriško in furlansko nižino, ima 3400 prebivalcev in je izhodišče za številne planinske izlete. Dostopno je po cesti ali železnici (Jesenice – Nova Gorica). Poleg industrije apna in livarne je tu dom svetovno znanega visokotehnološkega podjetja Instrumentation technologies in podjetja okoljske inteligence Envigence.
Arheološke najdbe potrjujejo obstoj naselja že v prazgodovini, naselitev se nadaljuje skozi antiko v srednji vek (langobardske najdbe).
Prva ohranjena pisna omemba kraja je darovnica, s katero je cesar Oton III. 28. aprila 1001 oglejskemu patriarhu Janezu in njegovi cerkvi podaril »polovico gradu, ki se imenuje Solkan in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica« »medietatem unius castelli quod dictur Siliganum et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza«.
Izraz grad (castellum) potrjuje obrambni pomen kraja na izhodu Soče iz ozke doline, ime Siliganum (predlatinski izvor) pa se je tu na stičišču romanske, germanske in slovanske kulture skozi stoletja spreminjalo ter že v 12. stoletju dobilo slovansko obliko Celkan, kasneje Salcan in Salkan, vse do današnje oblike Solkan.