Turizem in prosti čas

Solkanski most

Z razponom glavnega loka 85 m je svetovni prvak med kamnitimi železniški-mi mostovi. Zgrajen v letih 1904-1905, kot del Bohinjske proge, izstopa po eleganci in harmonični vpetosti v okolje in od leta 1985 velja za tehniški spomenik.

Sveta Gora

Prva cerkev je na Skalnici stala že v 14. stoletju. Po prikazovanju Marije pastirici Urški Ferligoj, so na gori leta 1540 pričeli graditi mogočno triladijsko stavbo v gotsko renesančnem slogu. Skalnica je dobila ime Sveta Gora in postala znano romarsko središče. Cerkev, porušena med I.svetovno vojno, je bila po vojni obnovljena po vzoru oglejske bazilike in ta stoji še danes. Pastoralno središče in marijanski muzej dopolnjujejo tradicionalna razstava jaslic, razstava pirhov in številni koncerti v baziliki.

Kajakaštvo, skoki z elastiko, plezanje, adrenalinski park

Nov most je prizorišče skokov z elastiko (bungee jumping-a), kamniti pa športnega plezanja. Malo nižje na Soči je kajakaška proga 3. težavnostne stopnje, prizorišče evropskih in svetovnih prvenstev. Kajak center je tudi izhodišče za obisk pustolovskega parka na desnem bregu Soče.

Kajak klub Soške elektrarne Soška cesta, 5250 Solkan
t: +386 (0)5 330 00 53
www.socakajak-klub.si

Spomenik partizanskim borcem in aktivistom iz Solkana, padlim med NOB

Spomenik ob cesti IX. korpusa, zasnovan kot veličasten park, delo arhitekta Vinka Glanza, so slovesno odkrili 12. septembra 1954. Avtor skulpture, kipar Boris Kalin (1905-1975) in njegov mlajši brat Zdenko Kalin (1911-1990), tudi kipar, sta solkanska rojaka.

Trg Jožefa Srebrniča tudi »plac«

Osrednji trg z vodnjakom, delom arhitektov Sadar Vuga (2001), je zbirališče Solkancev. Obkrožajo ga banka, trgovine, restavracije in stavba Krajevne sku-pnosti, na katere pročelju najdemo številna obeležja v spomin na pomembne dogodke in ljudi, ki so kraju vtisnili svoj pečat.

Cerkev svetega Štefana - obeležje prve pisne omembe kraja

Nad osrednjim se dviguje gornji, Plenčičev trg, kjer domuje cerkev Sv. Šte-fana, zavetnika konj. Na ruševinah prejšnje je bila zgrajena leta 1566, med I. svetovno vojno porušena in leta 1926 obnovljena. Na zidu pod cerkvijo Obeležje prve pisne omembe kraja, citat iz darovnice cesarja Otona III. iz leta 1001, spominja na tisočletno zgodovino kraja.

Kolesarstvo in pohodništvo

Ob čudoviti smaragdni reki Soči vodi nova, 9 km dolga kolesarska pot od Solkana do Plavi. Povezava preko Kolovrata vodi do Kobarida in Bovca, na jugu pa preko Krasa do slovenske Istre in zaledja Trsta. Iz Solkana sta dostopni tudi Trnovska planota in Banjška planota. Na gorsko in ekstremno kolesarjenje vabijo pobočja Sabotina, Vodic in Svete Gore.

Soška fronta, vojni muzej, Avstroogrsko pokopališče in obeležje beguncem

Vsi trije okoliški hribi, Sabotin, Sv. Gora in Škabrijel so bili med I. svetovno vojno prizorišče soških bitk. Še danes so prepredeni s strelskimi jarki in kavernami. Sam Solkan je bil zaradi bližine fronte skoraj povsem uničen. Vojni muzej, ki hrani številne dokumente in eksponate s soške fronte, avstroogrsko pokopališče na bregu Soče in obeležje solkanskim beguncem v Žabjem kraju spominjajo na dogajanje 1915 – 1917.

Kras na zahodnem pobočju skalnice

Vovodna steza Mrzlek Solkan prečka izjemno lep primer krasa. To skalno površje nam z do 5 m visokimi skalnimi čoki in gmotami, škrapljami, žlebiči ter škavnicami jasno pove, zakaj so hrib poimenovali Skalnica.

Vila Bartolomei

Vila iz 18. stoletja, s poznobaročno zasnovo, je danes v upravljanju Goriškega muzeja. Gosti arheološko in etnološko zbirko, restavratorsko razstavo ter restavratorski oddelek muzeja. Tu bo tudi stalna razstava del grafika, slikarja in kiparja Vladimirja Makuca, ki je avtorski izbor svojih del poklonil rojstnemu Solkanu.

Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, sobota, nedelja in prazniki – za napovedane skupine.
Telefon: 05/335-98-11 (uprava Goriškega muzeja)

Mizarska ulica in muzej »Stara solkanska mizarska delavnica«

Mizarska ulica z obeležjem mizarjem spominja na tričetrt stoletja solkanskega mizarstva, ki je vrh doseglo okrog leta 1900, ko je 350 solkanskih mizarjev prodajalo “mobilije” za meščansko rabo vse tja do Bližnjega vzhoda. Po II.svetovni vojni se je iz tega znanja in tradicije razvila primorska lesna industrija Meblo.

Mini mizarski muzej, C. IX. korpusa 46, tel. 05/330 04 20
Muzej »Stara solkanska mizarska delavnica« na Soški cesti 31 (pri pokopališču)
Odprt v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure ali po dogovoru – tel. 386 41 617 867